Celotna časovnica Rimskega imperija: datumi bitk, cesarji in dogodki

Časovnica Rimskega imperija je dolga, kompleksna in zapletena zgodba, ki zajema skoraj 22 stoletij. Tukaj je posnetek bitk, cesarjev in dogodkov, ki so oblikovali to zgodbo.

OPOMBA: Če želite prebrati podrobno razčlenitev, lahko to storite tukaj:Rimski imperij

Kazalo



Predrimski imperij

1200 pr.n.št – začetek prve železne dobe. Prisci Latini se selijo v Italijo iz Podonavja.

c. 1000 pr.n.št - Latinci se naselijo v Laciju

c.1000 pr.n.št – Začetek preseljevanja Etruščanov v Italijo

10. stoletje pred našim štetjem – Prva naselbina na Palatinu na mestu bodočega Rima

8. stoletje pr. n. št

753 pr. n. št –Ustanovitev mesta Rima(po Varronu)

c. 750 pr. n. št – Začetek grške kolonizacije v Italiji: ustanovitev Ischie, Cumae (754), Naksosa na Siciliji (735) in Sirakuze (okoli 734)

753-716 pr. n. št – Pravilo prvega odrimski kralji, Romulus

715-674 pr. n. št – Vladavina Nume Pompiliusa

c. 700 pr. n. št – Etruščanska civilizacija začne cveteti

c. 750-670 pr. n. št – Septimonium: zveza naseljencev Palatina, Cermalusa, Velia, Fagutala, Cuspiusa, Oppiusa in Caeliusa

7. stoletje pred našim štetjem

c. 650 pr. n. št – Etruščanska ekspanzija v Kampanijo

c. 625 pr. n. št – zgodovinski nastanek Rima

673-642 pr. n. št – Vladavina Tula Hostilija Uničenje Alba Longe

642-617 pr.n.št – Vladavina Anka Marcija. Razširitev oblasti Rima na obalo.

616-579 pr.n.št – Vladavina L. Tarkvinija Priska Trg je bil izčrpan.

6. stoletje pr. n. št

578-535 pr.n.št – Vladavina Servija Tulija Pogodba z Latinci.

535-510 pr.n.št – Vladavina L. Tarquinius Superbus. Postavitev Kapitolinskega templja. Pogodba z Gabijem. Rimsko ozemlje se je raztezalo do ca. 350 kvadratnih milj.

510 pr.n.št – Padec zadnjega Tarkvinijevega kralja Tarkvinija Superbusa. Brut osvobodi Rim. UstanovitevRimska republikavodita ga dva magistrata (kasneje imenovana konzula), izvoljena vsako leto.

509 pr.n.št – Pogodba med Rimom inKartagina

507 pr.n.št – Posvetitev Jupitrovega templja na Kapitolu

504 pr.n.št – Selitev klana Sabin Claudii v Rim

501 pr.n.št – Imenovanje prvega diktatorja

5. stoletje pr. n. št

496 pr.n.št – Bitka pri Regilskem jezeru med Rimom in Latinsko ligo

494 pr.n.št – Prva odcepitev v plebejci na Mons Sacer, nekaj milj od Rima. Ustvarjanje tribun ljudstva.

493 pr.n.št – Pogodba z Latinci

491 pr.n.št – Koriolan obtožen in obsojen na izgnanstvo

486 pr.n.št – Začnejo se vojne z Aequi in Volsci (nadaljevanje s številnimi presledki naslednjih petdeset let)

482-474 pr.n.št – Vojna z Veii

479 pr.n.št – Veii zmaga v bitki pri Cremeri

474 pr.n.št – Grške mestne države v Italiji zmagajo v pomorski bitki pri Cumae in zdrobijo etruščansko moč v Kampaniji

471 pr.n.št – Ustanovitev koncilija Plebis. Urad tribun uradno priznan

457 pr.n.št – Aequi zmaga v bitki pri gori Algidus. Cincinnatus postane diktator za šestnajst dni in reši preostale rimska vojska

c. 451 pr.n.št – Decemvirji tirani Rima. Koda za Dvanajst tabel postavlja osnovo rimskemu pravu

449 pr.n.št – Padec decemvirjev. Določena pooblastila tribun.

447 pr.n.št – Kvestorji, ki jih izvoli ljudstvo

443 pr.n.št – Vzpostavljena cenzura

431 pr.n.št – Odločilen poraz Aequijev pri Mt. Algidus

428 pr.n.št – Rim osvoji Fidene (iz Veii)

421 pr.n.št – Kvestorji so povečani na štiri, odprti za plebejce

4. stoletje pr. n. št

c. 396 pr.n.št – Rimski diktator Kamil po dolgem obleganju osvoji Veje, eno glavnih etruščanskih središč. Uvedba vojaškega plačila. Mir z Volsci.

390 pr.n.št – (ali 387!) Rimljane so premagali Galci pod Brennom v bitki pri Aliji. Galci oplenijo Rim, samo Kapitol branijo meščani

388 pr.n.št – Aequi poražen pri Boli

386-385 pr.n.št – Latinci, Volsci in Hernici poraženi

381 pr.n.št - Tusculum osvojen

c. 378 pr.n.št – Postavitev rimskega mestnega obzidja se tradicionalno, a napačno pripisuje kralju Serviju Tuliju, ki je vladal dve stoletji prej

377 pr.n.št – Latinci poraženi po zavzetju Satricuma

367 pr.n.štZakon Licinija Sextia : Konzulstvo obnovljeno, plebejci sprejeti v službo konzula

366 pr.n.št – prvi plebejski konzul

361 pr.n.št - Rimljani zavzamejo Ferentine

359 pr.n.št – Tarkvinijev upor

358 pr.n.št – Pogodba z Latinci

357 pr.n.št – Določen najvišji znesek obresti. Falerii se uprejo. Galci napadli Lacij.

356 pr.n.št – Prvi plebejski diktator

354 pr.n.št - Zveza Rima in Samnitov

353 pr.n.št – Caere poražen

351 pr.n.št – Prvi plebejski cenzor

349 pr.n.št – Galski napad preverjen

346 pr.n.št – Poraz Antija in Satrika

348 pr.n.št – Pogodba s Kartažani

343-341 pr.n.št – Prva samnitska vojna, Rimljani zavzamejo severno Kampanijo

340-338 pr.n.št – Latinska vojna: Rim osvoji pristanišče Antium

338 pr.n.št – Latinska liga razpuščena. Mnoga mesta so dobila polno ali delno državljanstvo

337 pr.n.št – Prvi plebejski pretor

334 pr.n.št – Aleksander Makedonski začne svoj pohod proti vzhodu

332 pr.n.št – Pogodba s Tarentom (verjetno 303 pr. n. št.)

c. 330 pr.n.št – Ustanovljena kolonija v Ostiji

329 pr.n.št – Privernum ujet

328 pr.n.št – Etrurija in Kampanija sta bili priključeni

326-304 pr.n.št – Druga samnitska vojna: Rim poveča svoj vpliv v najjužnejši Italiji

321 pr.n.št – Samniti ujamejo in premagajo rimsko vojsko pri Caudine Forks. Rimljani prisiljeni sprejeti premirje. Rim preda Fregellae

c. 320 pr.n.št – Ustanovljene kolonije: Luceria (314, Canusium (318), Alba Fucens (303), Carsioli (298), Minturnae (296), Sinuessa (296), s čimer se je rimska oblast razširila na Apulijo, Abruce in južno Italijo

315 pr.n.št – Luceria ujeta. Samnitska zmaga pri Lautulae. Capua se upre in se pridruži Samnitom

314 pr.n.št – Rimska zmaga pri Tarracini. Capua osvojena

313 pr.n.št – Ujeti Fregellae in Sora

312 pr.n.št – Cenzura Apija Klavdija Začela se je Via Appia, ki je povezovala Rim in Capuo, in Aqua Appia

310 pr.n.št – Pogodbe s Cortono, Peruzijo in Arretiumom

307 pr.n.št – Hernicijev upor

306 pr.n.št – Anagnia je osvojila in dobila omejeno državljanstvo

304 pr.n.št – Aequi poražen. Pod cenzorjem Fabius Maximus Rullianus so novi meščani brez zemlje dodeljeni štirim plemenom v mestu

300 pr.n.št – Lex Ogulnia: plebejci, sprejeti v duhovniške službe

3. stoletje pr. n. št

298-290 pr.n.št – Tretja samnitska vojna: Rim postane vsemogočen v južni Italiji

298 pr.n.št - Rim zajame Bovaniusa Vetusa in Aufidena

295 pr.n.št – Rimska zmaga nad Samniti, Galci in Umbirni pri Sentinumu

294 pr.n.št – Samnitska zmaga pri Luceriji

293 pr.n.št – Rimska zmaga nad Samniti pri Akviloni

292 pr.n.št – Falerii osvojili

291 pr.n.št – Venus osvojen

290 pr.n.št – Sabinci se podredijo rimski oblasti in prejmejo omejeno državljanstvo. Mir s Samniti.

287 pr.n.štlex hortenzija : konflikt med družbenimi ureditvami, pomirjen s priznavanjem enakih volilnih pravic vsem

283 pr.n.št – Boii poraženi pri jezeru Vadimo

282 pr.n.št – Rim osvoji ozemlje, ki ga še vedno držijo Galci vzdolž Jadrana, rimsko floto napade Tarent

280-275 pr.n.št – Vojna proti epirskemu kralju Firu

280 pr.n.št – Fir pristane v Italiji in premaga Rimljane pri Herakleji

279 pr.n.št – Rimski poraz v bitki pri Asculumu

278 pr.n.št – Rimska pogodba zKartagina. Pir zapusti Italijo in odide na Sicilijo.

275 pr.n.št – Pir se vrne v Italijo, vendar je pri Malventumu poražen in za vedno zapusti Italijo.

272 pr.n.št – Predaja Tarenta

270 pr.n.št – Zavzetje Regija

269 pr.n.št – Najzgodnejše rimsko kovanje kovancev

268 pr.n.št – Picent je osvojil in dobil omejeno državljanstvo

267 pr.n.št Vojna s Sallentinijem. Zajetje Brundizija

266 pr.n.št – Apulija in Mesapija skrčeni na zavezništvo

264 pr.n.št – Uvedba gladiatorskih predstav v Rimu. Ujetje Volsinija. Rimsko zavezništvo z Mamertinci.

264-241 pr.n.št – Prva punska vojna: Rim stopi v bran grških mest na Siciliji proti Kartagini

263 pr.n.št – Hiero iz Sirakuz postane Romejev zaveznik

262 pr.n.št – Zavzetje Agrigenta

261-260 pr.n.št – Rim gradi floto

260 pr.n.št – Pomorska zmaga Mylae. Zavzetje Rhegiuma

259 pr.n.št – Rimska zasedba Korzike

257 pr.n.št – Pomorska zmaga Tyndarisa

256 pr.n.št – Pomorska zmaga Ecnomusa. Rimljani pristanejo v Afriki

255 pr.n.št – Romantika poražena v Afriki. Pomorska zmaga pri rtu Hermaeum. Flota je padla ob Pachynus

254 pr.n.št – Zajetje Panormusa

253 pr.n.št – Rimsko ladjevje je doživelo brodolom Palinurus

250 pr.n.št – Zmaga pri Panormusu. Obleganje Lilybaeuma

249 pr.n.št – Kartažanska pomorska zmaga pri Drepani

247 pr.n.št – Hamilcar Barca začne kartažansko ofenzivo na zahodni Siciliji

241 pr.n.št – Pomorska zmaga pri Aegates Insulae. Mir s Kartagino. Okupacija Sicilije, ki je postala rimska provinca. Gradnja Via Aurelia od Rima do Pise

238 pr.n.št – Rimljani izrinejo Kartažane s Sardinije in Korzike

237 pr.n.št – Hamilcar gre v Španijo

236 pr.n.št – Galski vpadi v severno Italijo

230 pr.n.št – Hasdrubal nasledi Hamilcarja v Španiji

229 pr.n.št – Prva ilirska vojna Uveljavitev rimskega vpliva na ilirski obali

226 pr.n.št – Pogodba, ki določa reko Iber (Ebro) kot vplivno mejo med Rimom in Kartagino

225-222 pr.n.št – Keltska vojna: osvojitev Cisalpinske Galije

225 pr.n.št – Galci, ki so napadali, poraženi pri Telamonu

223 pr.n.št - Flaminius premaga insubre

222 pr.n.št – Bitka pri Klastidiju. Predaja Insubresa

221 pr.n.št – Hannibal nasledi Hasdrubala v Španiji

220 pr.n.št – Cenzura Flaminija. Začela se je Flaminska cesta

219 pr.n.št – druga ilirska vojna. Osvojitev Ilirije. Hanibal zajame Saguntus.

218-201 pr.n.št –Druga punska vojna

218 pr.n.št – Hanibal prečka Alpe in prispe v severno Italijo. Bitka pri Ticinu in bitka pri Trebiji.

217 pr.n.št – Rimski poraz pri Trazimenskem jezeru. Pomorska zmaga pri reki Iberus (Ebro)

216 pr.n.št – rimski poraz pri Cane . Capua se upre.

215 pr.n.št – Hanibal v južni Italiji. Zavezništvo Kartagine s Filipom Makedonskim in s Sirakuzami po Hieronovi smrti. Hasdrubal poražen pri Dertozi.

214-205 pr.n.št – Prva makedonska vojna

213 pr.n.št – Hanibal zasede Tarent (razen citadele). Rimsko obleganje Sirakuz.

212 pr.n.št – Obleganje Capure

211 pr.n.št – Predstavitev denarij kovanec. Hanibalov pohod na Rim. Padec Capue in Syracuse. Poraz Scipionov v Španiji.

210 pr.n.št – Padec Agrigenta. Scipion pristane v Španiji.

209 pr.n.št – Ponovno zavzetje Tarenta. Zavzetje Nove Kartagine

208 pr.n.št – Marcelova smrt. Bitka pri Baeculi.

207 pr.n.št – Hasdrubal poražen pri Metavru

206 pr.n.št –Bitka pri Ilipiv bližini Seville: kartažanska vladavina v Španiji propade

205 pr.n.št – Scipion na Siciliji.

204 pr.n.št – Kultni kamen boginje matere, prinešen iz Male Azije v Rim. Scipion pristane v Afriki.

203 pr.n.št – Scipion premaga Sifaksa in zmaga v bitki na Veliki ravnini. Hanibal je bil odpoklican v Kartagino. Mago poražen v Galiji.

202 pr.n.št – Scipionova zmaga priBitka pri Zami. Rim nasledi Kartagino kot vladar zahodnega Sredozemlja. Napadi Filipa in Antioha.

200-197 pr.n.št – Druga makedonska vojna

2. stoletje pr. n. št

197 pr.n.št – Makedonska vojna se konča s porazom Filipa V. T. Kvinkcija Flaminina priCynoscephalae. Španija je bila organizirana v dve provinci. Turdenatijev upor v Španiji. Antioh zasede Efez.

196 pr.n.št - Mark Porcij Katon konzul

195 pr.n.št – Hanibal izgnan, se pridruži Antiohu. Masinissa začne napade na kartaginsko ozemlje.

192-188 pr.n.št – Rimske vojne proti selevkijskemu kralju Antiohu II

191 pr.n.št – Antioh poražen pri Termopilah. Antiohova flota je bila poražena pri Koriku.

190 pr.n.št – Scipiji v Grčiji. Antiohova flota je poražena.

189 pr.n.št – Antioh poražen pri Magneziji, Kampanci vpisani kot državljani. Padec Ambracije. Mir z Etolijo. Manlius vpade v Galatijo /

188 pr.n.št – Mir v Apameji pomeni konec vojne z Antiohom

187 pr.n.št – Gradnja Via Aemilia in Via Flaminia

184 pr.n.št - Cato cenzor.

184/3 pr.n.št – Scipionova smrt

183/2 pr.n.št – Hanibalova smrt

181-179 pr.n.št – Prva keltiberska vojna

179 pr.n.št – Vstop Perzeja na makedonski prestol

172 pr.n.št – Dva plebejska konzula prvič na položaju

171-168 pr.n.št – Tretja makedonska vojna

168 pr.n.št – Poraz makedonskega kralja Perzeja pri Pidni

167 pr.n.št – Epir oplenjen. Makedonija razdeljena na štiri dele, Ilirik na štiri.

157-155 pr.n.št – Pohodi v Dalmacijo in Panonijo

154-138 pr.n.št – Luzitanska vojna

153-151 pr.n.št – Druga keltiberska vojna

151 pr.n.št - Kartagina napove vojno Masinisi

149-146 pr.n.št – Tretja punska vojna

149 pr.n.št – Začetek obleganja Kartagine. Vzpon Andriska v Makedoniji.

147 pr.n.št – Makedonija priključena kot rimska provinca

146 pr.n.št – Uničenje Kartagine. Afrika je bila priključena kot provinca. Ahajska vojna: rimske vojne proti ligi grških mest. Korint so uničili Rimljani

143-133 pr.n.št – Tretja keltiberska vojna (imenovana tudi Numantinska vojna)

142 pr.n.št – Cenzura Scipion Aemilianus. Kamniti most čez Tibero.

137 pr.n.št – Poraz in predaja Mancina v Španiji

135-132 pr.n.št – Suženjska vojna na Siciliji

134 pr.n.štTiberius Sempronius Gracchus postane ljudski tribun v odsotnosti konzula Scipiona Emilijana. Njegov atentat leta 133 sproži odkrit razredni konflikt v Rimu

133 pr.n.št - Kralj Atalus II zapusti Pergam z oporoko Rimu. Scipion Emilianus pleni Numantijo in se naseli v Španiji.

129 pr.n.št – Smrt Scipiona Emilijana. Organizirana provinca Azija.

124 pr.n.št – Vojna proti Arvernom in Alobrogom v Galiji

123 pr.n.št – Prvi tribunat Gaja Grakha

122 pr.n.št - Drugi tribunat Gaja Grakha

121 pr.n.št – Državljanski nemir v Rimu. Gaj Grak je bil ubit. Mnogi privrženci Gracchija so usmrčeni. Poraz Arvernov in Alobrogov. Narbonska Galija je postala rimska provinca.

119 pr.n.št – Marijev tribun. Ukinitev graške zemljiške komisije.

116 pr.n.št – Senatorska komisija, poslana v Numidijo, da posreduje pri nasledstvu.

113-101 pr.n.št – Cimbri in Tevtoni vdrejo na rimska ozemlja

113 pr.n.št – Cn. Karbo so pri Noreji premagali Cimbri

112-106 pr.n.št – Jugurtinska vojna

112 pr.n.št – Jugurta ugrabi Cirto. Razglašeno je bilo na Jughurti.

110 pr.n.št – Vojna v Afriki.

109 pr.n.št – Metel doseže nekaj uspehov proti Jughurti

107 pr.n.št - Marius izvoljen za konzula, nasledi Metela za poveljstvo v Afriki in zajame Capso. Kasija je v Galiji premagal Tigurini.

106 pr.n.št – Rojstvo Cicerona inPom str ej. Marius napreduje v zahodno Numidijo. Bocchus iz Mavretanije preda JughurtoNa.

105 pr.n.št – Cimbri in Tevtonci uničijo rimsko vojsko pri Arausiu.

104-100 pr.n.št – Druga sicilijanska suženjska vojna.

104 pr.n.št – Marij konzul drugič reorganizira rimsko vojsko.

103 pr.n.št – Marius konzul tretjič. Zemljiške dodelitve za Mariusove veterane. Marius trenira vojsko v Galiji.

102 pr.n.št - Konzul Marius četrtič premaga Tevtonce blizu Aquae Sextiae (Aix-en-Provence). M. Antonius poslal v Cilicio, da bi obračunal s pirati.

101 pr.n.št - Marius konzul že petič. Marius in Catullus premagata Cimbre pri Vercellae (Vercelli).

100 pr.n.št – Marius konzul šestič. Nemiri v Rimu. Marius vzpostavi red. RojstvoJulij Cezar.

1. stoletje pr. n. št

98 pr.n.št – Marij zapusti Rim in odide v Azijo. Upor v Luzitaniji

96 pr.n.št – Ptolomej Aion z oporoko zapusti Cirene Rimu

95 pr.n.št - Mitridat je ukazal iz Paflagonije in Kapadokije.

91-89 pr.n.št – Socialna vojna med Rimom in njegovimi italijanskimi zavezniki

90 pr.n.št – Rimski neuspehi v socialni vojni. Lex Julia : Latinci, Etruščani in Umbrijci, ki ostanejo zvesti Rimu, dobijo rimsko državljanstvo.

89-85 pr.n.št – Prva Mitridatova vojna. – Vojna s Pontskim Mitridatom VI. zaradi njegovih ozemeljskih ambicij.

89 pr.n.št - Zmage Strabona in Sule. Zakon Plautovih papirusov : Rimsko državljanstvo priznano vsem zaveznikom južno od Pada.

88 pr.n.št - Predlog tribuna Sulpicija Rufa za prenos poveljstva v Aziji s Sule na Marija. Sulla zavzame Rim. Mitridat preplavi Malo Azijo.

87 pr.n.št – Cinna in Marius obvladujeta Rim, pokoljujeta Sullove pristaše. Sula pristane v Grčiji in oblega Atene.

87-84 pr.n.št – Konzulstvo Cinne

86 pr.n.št – Marij, sedmi konzul, umre. Sula osvoji Atene, premaga Mitridatove vojske pri Heroneji in Orhomenu.

85 pr.n.št – Dardanska pogodba z Mitridatom.

84 pr.n.št – Cinna je bila ubita. Carbo edini konzul.

83-82 pr.n.št – druga mitridatova vojna

83 pr.n.št – Sulla pristane v Italiji. Murena začne drugo Mitridatovo vojno

82 pr.n.št – državljanska vojna v Italiji. Sulla zmagal. Prepovedi v Rimu. Sertorius odide v Španijo. Pompeu zdrobi Sullove nasprotnike na Siciliji.

81 pr.n.št – diktator Sulla. Ustavne reforme. Pompej premaga marijance v Afriki. Sertorij je bil pregnan iz Španije.

80 pr.n.št – Sertorij spet pristane v Španiji.

79 pr.n.št - Sulla odstopi z diktature. Sertorij premaga Metela Pija

78 pr.n.št – Smrt Sulle. P.Servilis začne triletno kampanjo proti piratom

77 pr.n.št – Pompej se je zoperstavil Sertoriju

76 pr.n.št - Sertorij zmagal proti Metelu in Pompeju

75/74 pr.n.št – Smrt Nikomeda, ki je Bitinijo zapustil Rimu

74-64 pr.n.št – Tretja mitradatska vojna

74 pr.n.št Cirene so bile rimska provinca. M. Antonius je poveljeval proti piratom. Mitridat vdre v Bitinijo in Lukul pošlje proti njemu.

73-71 pr.n.št – Tretja suženjska vojna

73 pr.n.št – Vzpon Spartaka pri Capui. Lukul razreši Cizika in premaga Mitridata.

72 pr.n.št – Uspehi Spartaka. Sertorijev atentat. Pompej zmagal v Španiji. Lukul se bori proti Mitridatu v Pontu. M.Antonija so premagali pirati s Krete.

71 pr.n.št – Kras premaga Spartaka. Lukul premaga Mitridata, ki pobegne k armenskemu kralju Tigranu.

70 pr.n.št – Prvi P{ompejev in Krasov konzulat. Obnovitev tribunijskih pooblastil (zatrl jih je Sulla). Rojstvo Virgilija

69 pr.n.št - Lukul vdre v Armenijo, zavzame njeno prestolnico Tigranocerto

68 pr.n.št - Mitridat se vrne v Pont. Nezadovoljstvo v Lukulovi vojski.

67 pr.n.št – Pompej je predal poveljstvo proti piratom. Pompej odstrani pirate iz Sredozemlja.

66 pr.n.št – Pompej je dobil poveljstvo proti Mitridatu, ki je končno poražen. Pompejeve akcije na Kavkazu. Rojstvo Horacija.

64 pr.n.št – Pompej priključi Sirijo

63 pr.n.št – Ciceron konzul. Cezar izvoljen Pontifex Maximus . Zavzetje Jeruzalema s strani Pompeja. Zarota Cataline. Smrt Mitridata. Rojstvo Oktavijana.

62 pr.n.št – Poraz in smrt Cataline. Pompej uredi zadeve na vzhodu, se vrne v Italijo in razpusti svojo vojsko.

61 pr.n.št – Cezar guverner Nadaljnje Španije. Upor Alobrogov. Aedui se pritožijo na Rim.

60 pr.n.št – Cezar se vrne iz Španije, prvi triumvirat med Kazezarjem, Krasom in Pompejem.

59 pr.n.št – Cezar konzul. Pompej se poroči s Cezarjevo hčerko Julijo. Cezarju, ki mu je podelil prokonzulstvo Cisalpinske Galije in senat Ilirika, je k temu dodal Transalpsko Galijo.

58-51 pr.n.št – Cezarjevi pohodi v Galijo

58 pr.n.št – Klodijev tribunat – žitno pravo Ciceron je bil izgnan. Ciper priključen. Cezar premaga Helvete in Ariovista

57 pr.n.št – Nemiri Klodija in Mila v Rimu. Ciceronova vrnitev. Cezar premaga Nervija in druge Belgijce

56 pr.n.št – Konferenca triumvirjev v Luci.

55 pr.n.št – Drugo konzulstvo Krasa in Pompeja. Prvo kamnito gledališče v Rimu, ki ga je zgradil Pompej na Campus Martius. Cezar premosti Ren, napade Nemčijo, nato Britanijo.

54 pr.n.št – Pompej, blizu Rima, vlada Španiji preko legatov. Julijina smrt. Cezarjev drugi pohod na Britanijo. upora v severovzhodni Galiji. Crassus se pripravlja na partsko akcijo.

53 pr.n.št – Nemiri v Rimu. Bitka pri Carrhae: Rimsko vojsko so premagali Parti, Crassus ubit,Standardi rimske vojskevzel kot plen

52 pr.n.št – Milo ubije Klodija. Sojenje Milu. Pompej edini konzul. Vercingetorixov upor v Galiji. Obleganje Alezije, zmaga Cezarja.

51 pr.n.št – Partska invazija na Sirijo

49-45 pr.n.št -Državljanska vojna – Julij Cezar v boju s Pompejci

49 pr.n.št – 10. januarja Cezar prečka Rubikon in se v kljubovanju senatu odpravi proti Rimu. Pompej odide v Grčijo. Cezar diktator prvič, enajst dni, sprejme izredno zakonodajo. Cezar v Španiji premaga Pompejce.

48-47 pr.n.št – Cezar se vključi v egipčanske dinastične boje

48 pr.n.št – Cezar drugič konzul. Cezar prečka Grčijo, premaga Pompeja pri Farsalu. Pompej pobegne v Egipt, kjer je ob pristanku zaboden do smrti. Cezar v Egiptu. Aleksandrinska vojna. Cezar postavi Kleopatro za kraljico Egipta.

47 pr.n.št – Cezar drugič diktator v njegovi odsotnosti. Cezar premaga pontskega kralja Farnaka II. Cezar se vrne v Rim, nato pa odide v Afriko.

46 pr.n.št – Cezar pri Tapsu razbije preživele pompejske sile pod Scipionom in Katonom. Cezar drugič diktator, tretjič konzul. Cato naredi samomor. Cezar se vrne v Rim, reformira koledar. Cezar odide v Španijo.

Štiri, pet pr.n.št – Cezar tretjič diktator, četrtič konzul. V bitki pri Mundi v Španiji je zadnji rimski republikanski odpor zatrt

44 pr.n.št – Cezar četrtič diktator (dosmrtni), petič konzul. 15. marec, Cezarja umorijo Brut, Kasij in njuni sozarotniki, ki delujejo za republikance. Oktavijan se vrne iz Grčije.

43 pr.n.št – Drugi triumvirat: Anton, Oktavijan, Lepid. Oglasi Ciceron je bil umorjen

42 pr.n.št – Julij Cezar pobožen. Sextus Pompeius nadzoruje Sicilijo. Bitka pri Filipih: triumvirat premaga Bruta in Kasija, oba si vzameta življenje

41 pr.n.št – Antonij obišče Malo Azijo, nato Aleksandrijo.

40 pr.n.št – Sporazum v Brunidisumu razdeli Rimski imperij. Antonij se poroči z Oktavijo. Partska invazija na Sirijo.

39 pr.n.št - Sporazum v Mizenumu med Antonijem, Oktavijanom in Sekstom Pompejem. Parti so bili poraženi pri gori Amanus.

38 pr.n.št – Pomorski uspehi Seksta Pompeja. Poraz Partov pri Gindarusu. Antonij zavzame Samosato.

37 pr.n.št – Obnovljen triumviratski pakt iz Tarenta. Antonij se v Antiohiji poroči s Kleopatro.

36 pr.n.št – Oktavijan je podelil tribuniško imuniteto. Sekst Pompej poražen pri Naulohu. Lepid preneha biti triumvir. Antonij se umakne skozi Armenijo.

35 pr.n.št - Oktavijan v Iliriji. Smrt Seksta Pompeja.

3. 4 pr.n.št – Antonij slavi zmagoslavje v Aleksandriji

33 pr.n.št – Oktavijan drugič konzul. Antonija v Armeniji. Antonij in Kleapatra prezimita v Efezu.

32 pr.n.št – Octavia se je ločila od Antonija. Oktavijan objavi Antonijevo oporoko v Rimu. Antonij in Kleopatra v Grčiji.

31 pr.n.št – Oktavijan konzul tretjič. (in od tega zaporedoma do leta 23 pr. n. št.). 2. september Oktavijan premaga Antonija v pomorski bitki pri Akciju

30 pr.n.št – Tribunicijska pooblastila podeljena Oktavijanu. Avgusta Antonij in Kleopatra storita samomor v Aleksandriji

29 pr.n.št – Oktavijan praznuje svoje zmagoslavje v Rimu, vrata Janusovega templja so zaprta, vojna se je uradno končala, številne legije razpuščene in zemlja razdeljena veteranom. Posvetitev templja Divusa Julija.

28 pr.n.št – Senat, katerega število je že nekoliko zmanjšal Oktavijan, mu podeli naslov Princeps Senatus. Popis sta opravila Oktavijan in Agripa. Začetek gradnje Avgustovega mavzoleja.

27 pr.n.št – 13. januar, Oktavijan vrne poveljstvo nad državo senatu in prebivalcem Rima, v zameno pa prejme velike province in večino vojske kot svoje. Tri dni kasneje mu senat podeli velika pooblastila, številna odlikovanja in naziv Avgust

27-25 pr.n.št – Avgust vodi dokončno podreditev Španije in upravno reorganizacijo Španije in Galije

23 pr.n.št – Senat podeli Avgustu naslove in pooblastila Major prokonzularne vlade in sodna oblast za življenje, s čimer mu je predal popoln nadzor nad državo in končal rimsko republiko

23 pr.n.št – Senat podeli Avgustu naslove in pooblastila Major prokonzularne vlade in sodna oblast za življenje, s čimer mu je predal popoln nadzor nad državo in končal rimsko republiko

21-19 pr.n.št – Avgust brez prelivanja krvi osvoji kralju Fraatu IV. rimsko zastavo, ki so jo leta 53 izgubili Parti

17 pr.n.št – Posvetne igre ( Posvetne igre ), slavljen kot simbol nove zlate dobe, ki jo je prinesel Avgust

petnajst pr.n.št – Ozemlje Raetov in keltskih Vincelikov (Tirolska, Bavarska, Švica) je bilo podvrženo, ustanovljena je bila nova provinca Raetia.

13 pr.n.št – 4. julij, slovesnost posvetitve Oltarja miru (ara Pacis), ki ga je senat izglasoval v čast Avgustu

12 pr.n.št – Avgust prevzame naslov in položaj Pontifex Maximus

13-9 pr.n.št – Akcije v Pannoii

12-9 pr.n.št – Kampanje v Nemčiji

9 pr.n.št – 30. januar, posvetitev dokončane Ara Pacis Augustae

5 pr.n.št – Gaj Cezar, Avgustov vnuk, imenovan za domnevnega naslednika, vodja mladine

4 pr.n.št – najverjetnejši datum rojstva Jezusa Kristusa

dva pr.n.št – Avgustu podelijo častni naziv Oče svoje domovine . Lucij Cezar, Gajev brat, je enako ime Princ mladosti

1. stoletje n

dva TO - Dnevi Lucija Cezarja v Marseillu

4 TO - Gaj Cezar umre v Likiji zaradi rane, ki jo je dobil v bitki pred osemnajstimi meseci

6-9 TO - Panonski upor zadušil gaTiberij

9 TO - Rimska vojska pod vodstvom Varusa utrpi izjemen poraz v Tevtoburškem gozdu v kampanji proti Keruskom

14 TO - 19. avgusta Avgust umre v Noli. 17. septembra ga je senat povzdignil v panteon državnih bogov, čast, ki si jo je sam pripravil z gradnjo templja Diviju Juliju

14-37 TO - cesar Tiberij

14-16 TO - Germanik, Tiberijev nečak in posvojeni dedič, vodi kampanjo v Nemčiji. Nemci so se evakuirali na desni breg Rena

19 TO - Skrivnostna smrt (zastrupljena?) Germanika v Antiohiji

21-22 TO - Pretorijanska garda v Rimu je zgoščena v eno samo ogromno vojašnico (Castra Praetoria), potezo, ki jo je zasnoval njihov prefekt Sejan, da bi jih spremenil v politično silo

26 TO - Tiberija rešil Sejan, ko se je njegova jama-vila v Sperlongi podrla. Cesar, ki je redko v prestolnici, se umakne na Capri

26-31 TO - Sejan postane vsemogočen v Rimu, vendar ga aretirajo in usmrtijo 18. oktobra 31 n.

37 TO - marec 16. marec, Tiberijeva smrt

37-41 TO - Kaligula cesar

39-40 TO - Da bi upravičil svoje vojaške pretenzije, Kaligula sproži neuspešno kampanjo proti Nemčiji in Britaniji

41 TO - 24. januar, Kaligula, njegova žena in njegov edini otrok so umorjeni

41-54 TO - Klavdij cesar

43-44 TO - Velika Britanija je padla pod rimsko oblast

54-68 TO - Klavdija zastrupila njegova žena Agripina, Črna cesar

62 TO - Potres v Pompejih in bližnjih vezuvskih mestih

64 TO - Veliki požar v Rimu. Preganjanje kristjanov

65 TO - Zarota C. Kalpurnija Pizona proti Neronu je razkrita in zarotniki, med njimi Seneka in njegov nečak Lukan, usmrčeni

67 TO - Nero v Grčiji

68 TO - Med vnemo uporov v Galiji, Španiji in Afriki ter med pretorijansko gardo v Rimu Neron pobegne in naredi samomor

68-69 TO - Prva kriza cesarstva: leto štirih cesarjevGalba,Otho,Vitalij,Vespazijan. 1. julija leta 69 je Vespazijan razglašen za cesarja, vendar je minilo skoraj šest mesecev, preden je lahko odstranil tekmece in vstopil v Rim

69-79 TO - Cesar Vespazijan, začetnik dinastije Flavijevcev

70 TO - Tit, starejši Vespazijanov sin, zavzame Jeruzalem in uniči tempelj

79-81 TO - Tit, soregent od leta 71, edini vladar po smrti svojega očeta leta 79

79 TO - 24. avgust, izbruh Vezuva pokoplje Pompeje, Herkulanum in Stabije

80 TO - Veliki požar v Rimu

81-96 TO - Domicijan, mlajši Vespazijanov sin, postane cesar

83-85 TO - Kampanje proti Chattijem v zahodni Nemčiji, gradnja mejnih utrdb v Nemčiji

86-90 TO - Težave z Dačani so bile rešene tako, da so kralja Decebala postavili za stranko-vladarja

95 TO - Izgon filozofov iz Italije

96 TO - UmorDomicijan. Senat izvoli Nerva za cesarja.

97 TO - Nervesprejme Trajana za sodelavca in naslednika

98 TO - Smrt Nerve.Trajanedini cesar. Trajan dokonča vojaško organizacijo na Renu in se vrne v Rim.

2. stoletje n

101 TO - Trajanov prvi pohod na Donavo

102 TO - Trajan prebije »železna vrata« in prodre v Dakijo

104 TO - Osvojitev Dakije in smrt daškega kralja Decebala.

106 TO - Postavitev foruma in Trajanovega stebra v Rimu. Kolonizacija Dakije. Nabatejsko kraljestvo Petra je priključeno kot provinca Arabija.

114 TO - Trajan napreduje proti Partiji

114-117 TO - Partska vojna. Rimska zmaga pripelje Armenijo, Mezopotamijo in Asirijo kot nove province v cesarstvo

114-118 TO - Upor Judov v Cirenaiki, Egiptu in na Cipru

115 TO - Trajan prečka Tigris

116 TO - Trajan zavzame Ktezifon, vendar ga upori v zaledju prisilijo, da se umakne.

117 TO - Trajan umre pri Selinusu v Kilikiji.Hadrijancesar. Hadrijan se vrne k politiki neširjenja in sklene mir s Partijo.

118 TO - Delni umik iz Dacie

121-125 TO - Prva Hadrijanova potovanja: Galija, meje ob Renu, Britanija (122, Hadrijanov zid postavljen v severni Angliji), Španija, zahodna Mavretanija, Orient in province Podonavja

128-132 TO - Drugo Hadrijanovo potovanje: Afrika, Grčija, Mala Azija, Sirija, Egipt, Cirene

131 TO - Hadrijana v Aleksandriji

133 TO - Zadnji organizirani upor Judov pod Bar Kochbo in njihova dokončna razpršitev

134 TO - Hadrijana v Rimu

135 TO - Hadrijan je imenoval Verusa za svojega naslednika

137 TO - Pravi dan

138 TO - Hadrian posvojiAntonin. Antonin posvojiMark Avrelij. Hadrijanova smrt. Antonin cesar.

138-161 TO - Cesar Antonin Pij. Sledi politiki domačih reform, centralizirane uprave, boljših odnosov s senatom, čeprav so v provincah nemiri. Postopna krepitev moči barbarov ob cesarskih mejah.

141-143 TO - Hadrijanov zid se je razširil na Škotsko

161 TO - Smrt Antonina. Cesar Mark Avrelij Mark Avrelij postavi Verusa za socesarja.

162-166 TO - Partska vojna

165 TO - Verus prevzame uradno poveljstvo nad vzhodom.

166 TO - Nemiri v zgornjem in srednjem Podonavju, kjer se premikajo Kvadi in Markomani. Izbruh kuge. Verski preporod. Hudo preganjanje kristjanov.

167-175 TO - Prva markomanska vojna

167 TO - Mark Avrelij in Ver gresta proti Kvadom, ki iščejo in dosežejo mir.

168 TO - Smrt Verusa. Marcus Avrelius je bil sončni cesar.

169-179 TO - Pohodi Marka Avrelija v Panonijo

175 TO - Upor Avidija Kasija, ki so ga njegovi lastni privrženci usmrtili

175-180 TO - Druga vojna proti Podonavskim Nemcem

177 TO - Mark Avrelij narediCommodus socesarjem

180 TO - Smrt Marka Avrelija. Pristop Komoda. Commodus sklene mir s Sarmati in se vrne v Rim.

183 TO - Odkrit načrt za umor Commodusa. Odslej deluje kot panični tiran Power priljubljenega Perennisa.

186 TO - Padec Perennisa. Power of Cleander

189 TO - Padec Cleanderja

192 TO - Commodusova smrt

193-194 TO - Druga kriza cesarstva: drugo leto štirih cesarjev,Trmasta,Klodij Albin, Pescennius Niger ,Septimij Sever

193-211 TO - Cesar Septimij Sever, ki je začel dinastijo Severanov

194 TO - Sever priznava Albina za cezarja, vendar se odpravi proti Pesceniju. Poraz in smrt Pescennija. Njegovi privrženci so v Bizancu vztrajali dve leti.

195-196 TO - Partska kampanja

197 TO - Tekmovanje Severja in Albina. Smrt Albina v bitki pri Lyonu. Sever je bil cesar sonca

198 TO - Sever organizira pretorijansko gardo pod svojim poveljstvom

199 TO - Provinca Mezopotamija je vrnjena v cesarstvo

199-200 TO - Septimius Severus v Egiptu

3. stoletje našega štetja

204 TO - Posvetne igre ( Posvetne igre ) praznovali po vsem cesarstvu

206-207 TO - Septimius Severus v Afriki

208-211 TO - Septimius Severus vodi kampanjo v Britaniji in tam umre

211-217 TO - Karakalacesar

212 TO - The Antoninova ustava , ki ga je izdal Karakala, podeljuje državljanstvo vsem svobodnim ljudem v imperiju

216 TO - V Partiji spet izbruhne vojna

217-218 TO - Macrinusin njegov desetletni sin Diadumenian socesarja po umoru Karakale

218-222 TO - Elagabalcesar, ponovno vzpostavi Severansko oblast

222-235 TO - Aleksander Severcesar

224-241 TO - Artakserks I. kraljuje nad novim Perzijsko cesarstvo Sasanidov (oz Sasanijci )

230-232 TO - Kampanja proti Sasanidom

235-238 TO - Gordijan IinGordijan IIprevzel cesarstvo Severne Afrike

238-244 TO - Gordijan IIIcesar

241-271 TO - Sapor I., perzijski kralj

242-243 TO - Zmagoviti pohodi proti Perzijcem v bitkah pri Reseni, Kari in Nisibisu

244-249 TO - Filipa Arabskegacesar in njegov sin sovladar 247-249

248 TO - Praznovanje tisočletnice Rima

248-251 TO - Decijcesar

250 TO - Preganjanje kristjanov

251 TO - Decij in njegov sin Herenij Etruščan padeta v bitki pri Abritu proti Gotom

251-153 TO - Trebonianus Galluscesar

253 TO - junij-september,Emilijancesar

253-260 TO - Baldrijanin njegov sinGalijensocesarji, medtem ko Valerijan izvaja pohode na vzhodu, Galijen pa vlada zahodu cesarstva

253 TO - Perzijska vojna se znova razplamti, Antiohija je izgubila proti Perziji

254-262 TO - Upori Bagaudae, uporniških kmetov, v Galiji in Španiji

257-260 TO - Valerijanovo preganjanje kristjana

260 TO - Valerijana so Perzijci ujeli v Edesi

260-268 TO - Galijen je cesar sonca

260 TO - Galijen širi strpnost do kristjanov

260-272 TO - Kraljica Zenobija iz Palmire zasede obsežna območja Male Azije, Sirije in Egipta ter ustanovi neodvisno cesarstvo, dokler je ne premaga in ujame.Avrelijan

261-274 TO - Separatistični imperij, ki sta ga v Galiji ustanovila Postum (261–268) in Tetrik (270–274)

268-270 TO - Klavdij II. Gotski cesar

270-275 TO - Avrelijan cesar

276-282 TO - Pošteni cesar

282-283 TO - Dragi cesar

282-285 TO - Carinussprva socesar zdragiin nato edini cesar

283 TO - Carusov perzijski pohod

284-305 TO - DioklecijaninMaksimijansocesarji

293 TO - Dioklecijan ustvari tetrarhijo s seboj in Maksimijanom kot soavgustijem na vzhodu in zahodu inGalerijinKonstancij Klorkot socezarji

297 TO - Cesarstvo je upravno razdeljeno na dvanajst škofij, od katerih vsako vodi vicarius

4. stoletje našega štetja

301 TO - Edikt o najvišjih cenah, uveden po vsem imperiju

303 TO - Dioklecijan preganja kristjane

305 TO - Dioklecijan abdicira in prisili Maksimijana, da stori enako. Galerij in Konstancij Klor soavgusti

306 TO - Konstantin razglašen za soavgusta po smrti svojega očeta Konstancija Klora, vendar Galerij priznava Ilirskega Severja v tem rangu in Konstantinu podeli naslov cezarja

306 TO - Maksencij, Maksimijanov sin, ki ga pretorijanska garda pozdravlja kot zakonitega naslednika, in mesto Rim vodi upor proti Konstantinu. Njegov oče pride po upokojitvi, da bi izkoristil situacijo, najprej na eni, nato na drugi strani

308 TO - Na cesarski konferenci Dioklecijana, Galerija in Maksimijana v Karnuntu je Licinij razglašen za avgusta Zahoda, kar je sprožilo oborožen spopad med vsemi tekmeci.

310 TO - Maksimij Daja, Galerijev nečak, na lastno pobudo prevzame naslov avgusta

311 TO - Tolerančni edikt do kristjanov, ki ga je Galerij izdal malo pred svojo smrtjo

312 TO - Konstantinova zmaga nad Maksencijem v bitki pri Milvijskem mostu postavi Rim v njegove roke

313 TO - Zmaga Licinija nadMaximinus Daiana Helespontu sledi sprava obeh zmagovalcev

313 TO - Socesarji izdajo Milanski edikt, s katerim končajo preganjanje kristjanov

314 TO - Med socesarjema izbruhne oborožen spopad: deset let sledijo premirja, zahtevki, protitožbe in vojne, pri čemer je Konstantin vedno bolj zmagoval.

324 TO - Konstantin edini cesar po končnem porazu, abdikaciji in usmrtitvi Licinija

325 TO - Nikejski koncil oblikuje nicejsko veroizpoved in krščanstvo razglasi za religijo cesarstva

326 TO - Konstantin izbere Bizanc za novo prestolnico cesarstva in ga preimenuje v Konstantinopolis

337 TO - 22. maj, smrt Konstantina Velikega

337 TO - Razdelitev cesarstva med Konstantinove tri sinove:Konstantin II(zahod), Constans (sredina), Constantius (vzhod). Usmrtitev vseh drugih princev kraljeve krvi, razen otrok Gallusa in Juliana.

338 TO - Konstancij spremlja vojno proti Perziji. Prvo neuspešno obleganje Nisibisa s strani Sapora II

340 TO - V vojni Konstans in Konstantin II. Bitka pri Ogleju smrt Konstantina II.

344 TO - Perzijska zmaga pri Singari

346 TO - Drugo neuspešno obleganje Nisibisa s strani Sapora II

350 TO - Tretje obleganje Nisibisa. Zaradi vdorov Masagetov v Transoksijano Sapor II. sklene premirje s Konstancijem.
Večji umori Konstanta in postane cesar na zahodu. Vetranija razglasil za cesarja na donavski meji. Ko se pojavi Konstancij, Vetranio ponovno postane zvestoba.

351 TO - Magnetij poražen v zelo krvavi bitki pri Mursi. Napačna vladavina Gallusa, ostal kot Cezar na vzhodu.

352 TO - Italija si je opomogla. Magnencij v Galiji.

353 TO - Končni poraz in smrt Magnencija

354 TO - Usmrtitev Gallusa. Julijan v Atenah

356 TO - Julijan je bil poslan kot cezar v Galijo. Vojna z Alemani, Kvadi in Sarmati. Vojaški dosežki Julijana.

357 TO - Challenge by Flavor II

359 TO - Sapor II vdre v Mezopotamijo. Konstancij gre proti vzhodu.

360 TO - Galska vojska prisili Julijana k uporu. Julijan koraka po Donavi v Mezijo.

361 TO - Konstancijumre. Julijan Odpadniški cesar .

362 TO - Kristjanom je prepovedano poučevanje. Julijanovo napredovanje proti Perzijcem

363 TO - Katastrofa in smrt Juliana. Umik vojske, ki razglasi Jovijana za cesarja. Ponižujoč mir s Perzijo. Obnovljen tolerančni odlok.

364 TO - Jovian nominira Valentinijan in umre.
Valentinijan pridružuje svojega brataValenskot vzhodni cesar in zase vzame zahodnega. Začela se je trajna dvojnost imperija.

366 TO - papež Damaz. Družbeni in politični vplivi postanejo značilnost papeških volitev.

367 TO - Valentinijan pošlje svojega sina Gratian kot Avgust v Galijo. Teodozij starejši v Britaniji.

368 TO - Vojna Valensa z Goti

369 TO - Mir z Goti

369-377 TO - Pokoritev Ostrogotov s hunsko invazijo

374 TO - Panonska vojna Valentinijana. Ambrož škof v Milanu

375 TO - Smrt Valentinijana. Pristop Gracijana, ki se pridruži svojemu mlajšemu bratuValentinijan IIv Milanu. Gracijan je bil prvi cesar, ki je zavrnil položaj Pontifex Maximus . Teodozij starejši v Afriki.

376 TO - Usmrtitev starejšega in upokojitev mlajšega Teodozija.

377 TO - Valens sprejme in naseli Vizigote v Meziji.

378 TO - Gratian premaga Alemane. Vzpon Vizigotov. Valens ubit v nesreči priAdrianople.

380 TO - Gracijan imenuje mlajšega Teodozija za Valensovega naslednika.

382 TO - Teodozijeva pogodba z Vizigoti

383 TO - Maximusov upor v Veliki Britaniji. Beg in smrt Gratiana. Teodozij priznava Maksima na zahodu in Valentinijana II. v Milanu.

386 TO - Gildojev upor v Afriki

387 TO - Teodozij uniči Maksima, naredi Arbogasta frankovskega poveljnika vojakov Valentinijanu II.

392 TO - Umor Valentinijana II. Arbogast postavi Eugenija.

394 TO - Padec Arbogasta in Evgenija. Teodozij naredi svojega mlajšega sinaHonorijzahodnega Avgusta z vandalskim Stilihom, gospodarjem vojakov.

395 TO - Teodozij umre.Arkadijin Honorij cesarja.

396 TO - Alarik Vizigot preplavi Balkanski polotok.

397 TO - Alarik, ki ga je preveril Stilihon, dobi Ilirijo.

398 TO - Zatiranje Gilda v Afriki

5. stoletje n

402 TO - Alarik vdre v Italijo, zaustavi pa ga Stiliho

403 TO - Alaric se po porazu pri Pollentiji upokoji.
Ravenna postane cesarski sedež.

404 TO - Telemahovo mučeništvo konča gladiatorske predstave.

405-406 TO - Nemška skupina pod vodstvom Radagaesusa vdre v Italijo, vendar je poražena pri Faesuli

406/407 TO - Alani, Svevi in ​​Vandali vdrejo v Galijo

407 TO - Upor z Konstantin III ki umakne vojake iz Britanije, da bi ustanovil galski imperij

408 TO - Honorius usmrti Stilihona. Teodozij II (star 7 let) nasledi Arkadija. Alarik vdre v Italijo in odkupi Rim

409 TO - Alarik razglasi Atala za cesarja.

410 TO - Padec Atala. Alarik pleni Rim, vendar umre.

411 TO - Athaulf nasledi Alarica kot kralj Vizigotov.
Konstancij je strl Konstantina III

412 TO - Athaulf se umakne iz Italije v Narbonne

413 TO - Upor in propad Heraklija

414 TO - Athaulf napade barbare v Španiji Pulcheria, regentka za svojega brata Teodozija II

415 TO - Wales nasledi Athaulfa

416 TO - Patricij Konstancij se poroči s Placidijo

417 TO - Vizigoti se uveljavijo v Akvitaniji

420 TO - Ostrogoti so se naselili v Panoniji

425 TO - Časten dan.Valentinijan IIIcesar Mirno vladajo.

427 TO - Bonifacijev upor v Afriki

429 TO - Vandali, ki jih je povabil Bonifacije, se pod vodstvom Geiserica preselijo iz Španije v Afriko, ki jo nadaljujejo z osvajanjem.

433 TO - Patricijska doba v Italiji

434 TO - Hunski kralj Rugila umre Atila nasledi.

439 TO - Geiseric zavzame Kartagino. Dominantna vandalska flota.

440 TO - Geiseric vdre v Sicilijo, vendar je odkupljen.

441 TO - Atila prečka Donavo in vdre v Trakijo

443 TO - Atila sklene dogovor s Teodozijem II. Burgundi so se naselili v Galiji.

447 TO - Atilova druga invazija

449 TO - Atilov drugi mir.

450 TO - Marcijan nasledi Teodozija II. Martian ustavi hunski davek.

451 TO - Atila vdre v Galijo. Atilo močno porazila Aetij in Teodorik I. Vizigot pri Châlonsu

452 TO - Atila vdre v Italijo, vendar prizanese Rimu in se upokoji

453 TO - Attila umre. Teodorik II. kralj Vizigotov

454 TO - Podložni barbari so strmoglavili hunsko oblast v bitki pri Netadu. Aetijev umor s strani Valentinijana III

455 TO - Umor Valentinijana III. in smrt Maksimus , njegov morilec. Geiserik pleni Rim, nosi Evdoksijo. dedek razglasil za cesarja Vizigotov

456 TO - Dominacija tako na vzhodu kot na zahodu s strani vojakov, Asparja Alana in Ricimerja Sueva.

457 TO Ricimer odstavi Avita in naredi Majorian cesar. Marcian umre. Aspar naredi Leo cesar.

460 TO - Uničenje Majorianove flote pri Cartageni.

461 TO - Odstavitev in smrt Majoriana. Livij Sever cesar.

465 TO - Libius Severus umre. Ricimer vlada kot patricij. Padec Asparja.

466 TO - Euric, kralj Vizigotov, začne osvajati Španijo.

467 TO - Leo imenuje Antemij zahodni cesar

468 TO - Leo pošlje veliko ekspedicijo pod Bazilisk zdrobiti Geiserica, ki ga uniči.

472 TO - Ricimer odstavi Antemija in postavi Olybrius . Smrt Ricimerja in Olibrija.

473 TO - Glicerijzahodni cesar

474 TO - Julij Nepot zahodni cesar. Leon umre in nasledi ga njegov mladoletni vnuk Leon II. Leon II. umre in nasledi ga Zenon Izavrski

475 TO - Romul Avgust zadnji zahodni cesar. Uzurpacija Baziliska v Konstantinoplu. Zenon pobegne v Azijo. Teodorik Amal postane kralj Ostrogotov

476 TO - Odoacer Scirian, poveljnik in izvoljeni kralj nemških čet v Italiji, odstavi Romula Avgusta in se odloči, da bo vladal neodvisno, vendar nominalno kot podkralj rimskega Avgusta iz Konstantinopla. Konec zahodnega imperija.

477 TO - Baziliskov padec. Obnova Zenona

478-482 TO - Vojna Zenona z Ostrogoti, pod kraljem Teodorikom Amalskim in Teodorihom Strabonom

483 TO - Tehodorik priznan za mojstra vojakov

484 TO - Leontijev upor v Siriji

489 TO - Teodorik vdre v Italijo, da bi izpodrinil Odoakra

491 TO - Odoaker, poražen, vztraja pri Raveni. Anastazij nasledi Zenona

493 TO - Odoaker kapitulira in je umorjen. Teodorik, kralj Italije, nominalno podkralj

6. stoletje n

502 TO - Perzijska vojna Anastazija

518 TO - Justin nasledi Anastazija na prestolu

526 TO - Teodorik umre, nasledi ga Atalarik.

527 TO - Vstop in poroka Justinijana

529 TO - Justinijanov zakonik

530 TO - Perzijski vpadi Belizarjeva zmaga pri Darasu.

532 TO - Nika Nemiri, ki jih je zatrl Belizar. Mir s Partijo

533 TO - Belizar uniči Vandalsko kraljestvo

534 TO - Justinijanov revidirani zakonik. Atalarik umre, nasledi ga Teodahad

535 TO - Belizar na Siciliji

536 TO - Theodahad odstavljen in ubit. Wittiges izvoljen. Belizar zavzame in zadrži Rim.

537 TO - Wittiges oblega Rim, Franki vdrejo v severno Italijo.

538 TO - Wittiges kupi Franke tako, da jim odstopi rimsko Provanso

539 TO - Belasarius oblega Wittige pri Ravenni.

540 TO - Padec Ravenne. Belizar zapusti Italijo

541 TO - Chosroes vdre v Sirijo in pleni Antiohijo. Goti pod vodstvom Totile začnejo ponovno osvajanje Italije.

542 TO - Splošna paraliza zaradi velike kuge

544 TO - Belizar je poslal v Italijo s šibko silo

545 TO - Petletno premirje s Perzijo

546 TO - Totila zavzame in evakuira Rim

547 TO - Belizar bo ponovno zasedel Rim

548 TO - se je spominjal Belizar Totila dominira v Italiji

550 TO - Justinijanove čete zasedejo Andaluzijo. Tretja perzijska vojna.

552 TO - Narses je bil poslan, da vrne Italijo. Padec Totile v bitki pri Tagini.
Uvedba sviloprejk iz Kitajske.

553 TO - Zadnji boj in uničenje Ostrogotov

554 TO - Medicinske sestre razbijejo Frankovo ​​invazijo

555 TO - Narses vlada Italiji iz Ravene

561 TO - Konec perzijske vojne

565 TO - Smrti Justinijana in Belizarja. Cesar Justin II.

566 TO - Avari in Langobardi na Donavi

568 TO - Langobardi pod vodstvom Alboina vdrejo v Italijo

569 TO - Rojstvo Mohameda

572 TO - Perzijska vojna se je obnovila

573 TO - Langobardi gospodarji severne Italije in provinc na jugu, čeprav brez kralja.

578 TO - Tiberij nasledi Justina II

582 TO - Mavricij nasledi Tiberija

584 TO - Authari izvoljen za langobardskega kralja

590 TO - Gregor Veliki papež. Langobardski kralj Agilulf.

591 TO - Pristop Chosroesa II. v Perzijo s pomočjo Mavricija. Konec perzijske vojne.

595 TO - Vojne Mavricija z Avari in drugimi na Donavi

7. stoletje našega štetja

602 TO - Upor in uzurpacija Fokasa, Mavricij ubit.

604 TO - Smrt Gregorija Velikega

606 TO - Chosroes II vdre v Sirijo kot maščevalec Mavricija. Nenehna širitev perzijske moči.

609 TO - Upor Heraklija starejšega v Afriki

610 TO - Fokasa strmoglavi Heraklij mlajši. cesar Heraklej.

614 TO - Chosroes II. dokonča osvojitev Sirije z zavzetjem Jeruzalema in odnese pravi križ

616 TO - Perzijsko osvajanje Egipta

620 TO - Perzijci so osvojili Malo Azijo

621 TO - Vzhodno cesarstvo se posveča sveti vojni proti Partiji

622 TO - Prvi perzijski pohod Heraklija, ki je razdelil partske sile Sirije in Male Azije

623-627 TO - Heraklijevi zmagoviti pohodi v in zunaj Mezopotamije

626 TO - Perzijci in Avari oblegajoCarigradso popolnoma odvrnjeni

627 TO - Odločilna zmaga Heraklija pri Ninivah. Mohamedovo pismo Herakliju

628 TO - Padec Chosroesa II. Konec perzijske vojne, vse rimske posesti obnovljene

632 TO - Mohamedova smrt. Abu Bekr prvi kalif. Prva sirska ekspedicija.

634 TO - Rimski poraz na Yarmouku

635 TO - Padec Damaska

636 TO - Padec Antiohije. Heraklij evakuira Sirijo.

637 TO - Padec Jeruzalema.

640 TO - Amru napade Egipt

641 TO - Heraklejev dan. Cesar Konstantin II. Amru zavzame Aleksandrijo

642 TO - Perzijsko cesarstvo se je končalo v bitki pri Nehavendu

646 TO - Alexandira je okrevala in spet izgubila.

649 TO - Začetek saracenske flote v Sredozemlju.

651 TO - Moawiya začne invazijo na Malo Azijo

652 TO - Pomorska zmaga Abu Sarh pri Aleksandriji

655 TO - Pomorska zmagaKonstanta IIv Phoenixu

658 TO - Konstans II pohodi proti Slovanom

659 TO - Premirje med Moavijo in Konstansom II

662 TO - Konstancij II. napade Italijo

663 TO - Konstans II. se umakne iz Italije v Sirakus

664 TO - Constans II organizira akcije v Afriki

668 TO - Konstans II. Cesar Konstantin Pogonat. Obnova vojne z Moawiyo. Saracenski uspehi v Mali Aziji

673 TO - Drugo obleganje Carigrada. Saraceni odbiti

673-677 TO - Porazi Saracenov s strani Konstantina

678 TO - Moawiya prisiljen skleniti mir s Konstantinom

681 TO - Koncil v Konstantinoplu obsodi monotelitsko herezijo. Rim se je pomiril.

Preberi več : Krščanska herezija v starem Rimu

685 TO - Konstantin umre. Cesar Justinijan II.

691 TO - Uspešen pohod Justinijana II. v Bolgarijo

693 TO - Kampanja Justinijana II. v Ciliciji

695 TO - Odstavljen in izgnan Justinijan II. cesar Leoncij.

698 TO - Saraceni cinično zavzamejo Kartagino. Leoncij je odstavil cesarja Tiberija III.

8. stoletje našega štetja

705 TO - Vrnitev in resoracija Justinijana II. Vladavina terorja do leta 711.

711 TO - Filipik ubije Justinijana II. in si prilasti krono. Saracenska flota zavzame Sardinijo.

711-715 TO - Saraceni preplavijo Malo Azijo

713 TO - Padec Filipika. Cesar Anastazij II

715 TO - Padec Anastazija II. Cesar Teodozij III

716 TO - Sulejman pripravlja napad na imperij. Upor Leva Izavrskega.

717 TO - Teodozij III. abdicira v korist Leona III. Moslemah oblega Carigrad po morju in kopnem. Leo III premaga floto.

718 TO - Saraceni okrepljeni. Leo III. razbije njihovo floto, prečka Bospor in jih preseka z vzhoda. Bolgari napredujejo in porazijo saracensko vojsko. Moslemah se umakne. Ostanki saracenske velike flote uničeni v neurju.

719 TO - Kampanje za izgon Saracenov iz Male Azije.

726 TO - Leon III. prepoveduje čaščenje podob, čeprav ne more uveljaviti edikta v Italiji. Nasilen prelom s papežem Gregorjem II.

727 TO - Poraz Saracenov pri Nikeji jih prežene iz Male Azije.

729 TO - Eksarh Evtihij vkoraka v Rim.

730 TO - Liutprand uvede pacifikacijo Italije

732 TO - Flota Leona III. za podreditev Italije uničena zaradi neviht.

741 TO - Cesarja Leona III. je nasledil Konstantin V. Kopronim

753 TO - Ikonoklastni koncil v Konstantinoplu

755 TO - Prva bolgarska vojna Konsantina V

761 TO - Konstantin začne s preganjanjem menihov

764 TO - Druga bolgarska vojna Konstantina

775 TO - Leon IV je nasledil Konstantina V

780 TO - Konstantin VI. nasledi Leona IV. Ikonodulna reakcija pod regentstvom Irene

784 TO - Saraceni izsiljujejo davek od Irene

786 TO - Haround al-Rashid Khalif

790 TO - Konstantin VI. z državnim udarom prevzame oblast.

797 TO - Irena odstavi in ​​oslepi Konstantina VI

9. stoletje našega štetja

802 TO - Irene odstavljena. Cesar Nicefor

811 TO - Nicefor je bil ubit na bolgarskem pohodu.

812 TO - Pristop Mihaela. Priznanje zahodnega Svetega rimskega cesarstva.

813 TO - Mihaela je odstavil Leon V. Armenec

820 TO - Leon V. umorjen. Pristop Mihaela II

827 TO - Saraceni iz Tunisa napadejo Sicilijo in začnejo njeno osvajanje.

829 TO - Teofil nasledi Mihaela II

831 TO - Mamun vdre v Kapadokijo. Začetek dolgotrajnega je bil med cesarstvom in kalifatom.

842 TO - Saraceni na Siciliji zavzamejo Messino. Mihael III. Pijanec, star štiri leta, nasledi Teofila. Štirinajstletno regentstvo Teodore.

855 TO - Mihael III prevzame nadzor nad Konstantinoplom

857 TO - Mihael III. odstavi Ignacija in postavi Focija za patriarha, ki ga je obsodil papež Benedikt III.

859 TO - Padec Enne zaključi saracensko osvajanje Sicilije

861 TO - Spreobrnitev Bolgarov v krščanstvo

863 TO - Papež Nikolaj I. izobči patriarha Fotija.

866 TO - Sinoda v Carigradu obsodi herezije latinske cerkve. Dokončna ločitev latinske in grške cerkve.

867 TO - Umor Mihaela III. Vasilij Makedonec, prvi cesar iz makedonske dinastije.

876 TO - Basil prevzame saracensko vojno v južni Italiji

878 TO - Saraceni zavzamejo Sirakuze in tako zaključijo osvajanje Italije

886 TO - Leon VI. Modri ​​nasledi Bazilija

10. stoletje n

912 TO - Konstantin VII. Porfirogenet nasledi Leona VI

919 TO - Roman socesar z dečkom Konstantinom VII

945 TO - Roman odstavljen. Konstantin VII je bil sončni cesar

959 TO - Konstantin 7 dni. cesar rimski II

961 TO - Kreta si je opomogla od Saracenov za cesarstvo. Sirska kampanja.

963 TO - Roman 2 dni. Cesar Nikefor Foka z otrokoma Bazilijem II. in Konstantinom VIII

965 TO - Nicefor odvzame Ciper Saracenom

968 TO - Nicefor vrne Antioha

969 TO - Janez Zimiskij umori Niceforja II. in postane socesar. Rusi pod vodstvom Svjatoslava vdrejo v Bolgarijo in Trakijo.

971 TO - Zimisces premaga Ruse. Ruska pogodba.

975 TO - Sirski pohod Janeza Zimiscesa

976 TO - Zimisces umre. Bazilij II. je vladal do leta 1025.

11. stoletje n

1014 TO - Bazilij II uniči bolgarsko vojsko

1017 TO - Normanski pustolovci v Italiji sodelujejo proti Bizantincem na jugu.

1018 TO - Konec prvega bolgarskega kraljestva

1022 TO - Armenski pohodi Bazilija II

1025 TO - Bazilij II. Edini cesar Konstantin VIII

1028 TO - Konstantin 8 dni. Zoe z Romanom II uspe

1034 TO - Roman 3 dni. Zoe z Mihaelom VI

1042 TO - Umre Mihael IV. Zoe s Konstantinom IX

1054 TO - Teodora cesarica v Carigradu

1057 TO - Izak Komnen cesar

1059 TO - Izak Komnen se je upokojil. Cesar Konstantin X. vojvode

1067 TO - Roman IV. socesar z Mihaelom VII

1071 TO - Romana IV., ki ga je pri Manzikertu premagal Alp Arslan

1073 TO - Sulejman zavzame Nikejo

1076 TO - Seldžuški Turki zavzamejo Jeruzalem.

1077 TO - Sultanat Roum ustanovljen v Nikeji

1078 TO - Nicefor II. odstavi vojvodo Mihaela VII

1081 TO - Aleksej Komnen odstavi Nikeforja II. Robert Guiscard oblega Durazzo in porazi Bizantince

1095 TO - Aleksej se na koncilu v Piacenzi pritoži Urbanu II. Prva križarska vojna, razglašena na koncilu v Clermontu.

1096 TO - Zbor križarske vojne v Konstantinoplu

1097 TO - Križarji vdrejo v Malo Azijo, zavzamejo Nikejo, prečkajo Taurus, zavarujejo Edeso, oblegajo Antiohijo

1098 TO - Križarji zavzamejo Antiohijo. Fatimidi ponovno zavzamejo Jeruzalem Turkom Seldžukom.

1099 TO - Križarji zavzamejo Jeruzalem. Začetek Latinskega kraljestva.

12. stoletje n

1119 TO - Alekseja nasledi Janez II

1143 TO - Manuel nasledi Janeza II

1146 TO - Druga križarska vojna

1148 TO - Propad druge križarske vojne

1180 TO - Smrt Manuela. Nasledstvo Alekseja II. Komnena

1183 TO - Uzupacija Andronika Komnena

1185 TO - Andronik ubit. Cesar Izaka Angela.

1187 TO - Saladin zavzame Jeruzalem

1189 TO - Tretja križarska vojna

1192 TO - Pogodba Riharda in Saladina konča tretjo križarsko vojno

1195 TO - Alexius Angelus odstavi Izaka.

13. stoletje n

1202 TO - Četrta križarska vojna se zbere v Benetkah, preusmerjena v Konstantinoplu

1203 TO - Prvo zavzetje Konstantinopla. Isaac 'obnovljen'.

1204 TO - Drugi zajem in Roplen Konstantinopla . Križarji razdelijo plen, Benetke prevzamejo levji delež. Balduin Flandrijski cesar

1205 TO - Baldvin je bil ubit v bolgarski vojni. Henrik Flandrijski uspe.

1206 TO - Teodor Laskaris, grški cesar v Nikeji

1216 TO - Smrt Henrika Flandrijskega. Pristop Petra iz Courtenaya

1222 TO - Janez III. vojvoda cesar v Nikeji

1229 TO - Janez Briennski socesar z Baldvinom II. Courtenayskim v Konstantinoplu

1237 TO - Napredovanje Janeza III. Dukasa v Trakiji. Smrt Janeza Briennskega

1246 TO - Vojvoda Janez III. zavzame Solun

1254 TO - Smrt knezov Janeza III.

1259 TO - Uzurpacija krone s strani Mihaela VIII

1261 TO - Mihael VIII zavzame Konstantinopel, obnovi grško in uniči latinsko cesarstvo.

1282 TO - Andronik II. je nasledil Mihaela VII

1288 TO - Otomanski Turki v Mali Aziji pod Otmanom

14. stoletje našega štetja

1303 TO - Andronik II. sprejme v svojo službo Veliko četo Kataloncev

1328 TO - Smrt Andronika II. Pristop Andronika III

1341 TO - Umre Andronik II., nasledi ga Janez V

1347 TO - Janez Kantakuzen socesar

1354 TO - Kantakuzen abdicira. Janez V. edini cesar. Turki zavzamejo Gallipoli

1361 TO - Turki zavzamejo Adrianople

1391 TO - Pristop Manuela II

1425 TO - Umre Manuel II. Pristop Janeza VI

1148 TO - Umre Janez VI. Pristop Konstantina XI

1451 TO - Pristop Mohameda Osvajalca na vzhodu

1453 TO - Padec Konstantinopla v roke Mohameda Osvajalca. Smrt Konstantina XI.

PREBERI VEČ:

Zgodnji rimski cesarji

Rimska visoka točka

Zaton Rima

Padec Rima

Veliki Maximus

Rimske vojne in bitke

Zgodovina bloganja: Razvozlavanje skrivnosti spleta

Na začetku so bili prvi 'blogi' omejeni na kroniko življenja samske osebe. Poglobite se v zgodovino bloganja.

Koliko so stare Združene države Amerike?

Od premikanja severnoameriškega kopnega do prihoda prvih ameriških staroselcev in prihoda Krištofa Kolumba. Koliko je le stara Amerika?

Prva televizija: Popolna zgodovina televizije

Uvod v novo Španijo in atlantski svet

Z raziskovanjem vidikov zgodovine Nove Španije lahko vidimo močne vplive rekonkviste, azteških političnih sistemov in poznosrednjeveške krizitanske misli na zgodovino kolonije.

Bogovi kaosa: 7 različnih bogov kaosa z vsega sveta

Da bi razložili kaotično naravo realnosti, so bogove kaosa častile številne različne starodavne civilizacije. Naučite se, kdo so bili, in poslušajte njihove zgodbe.